Vir: Univerza Utah Health
Povzetek:Raziskovalci iščejo v možganskem omrežju pozornosti, da bi razvili zdravljenje z glasbo za lajšanje tesnobe pri bolnikih z demenco.
Ste ob poslušanju posebej ganljive glasbe kdaj dobili mrzlico? Za to čustveno povezavo se lahko zahvalite možganskemu omrežju salience. Presenetljivo je, da to območje ostaja tudi otok spomina, ki je obvarovan pred pustošenjem Alzheimerjeve bolezni. Raziskovalci na Univerzi za zdravje v Utahu iščejo to področje možganov, da bi razvili zdravljenje z glasbo, ki bi pomagalo ublažiti tesnobo pri bolnikih z demenco. Njihova raziskava bo objavljena v aprilski spletni izdaji revije Časopis za preprečevanje Alzheimerjeve bolezni.
"Ljudje z demenco se soočajo s svetom, ki jim je neznan, kar povzroča dezorientacijo in tesnobo," je dejal Jeff Anderson, dr. med., izredni profesor radiologije na U of U Health in soavtor študije. "Verjamemo, da bo glasba vplivala na omrežje zaznavnosti v možganih, ki še vedno relativno dobro deluje."
Prejšnje delo je pokazalo učinek prilagojenega glasbenega programa na razpoloženje bolnikov z demenco. Namen te študije je bil preučiti mehanizem, ki aktivira mrežo pozornosti v regiji salience v možganih. Rezultati ponujajo nov način pristopa k anksioznosti, depresiji in agitaciji pri bolnikih z demenco. Aktivacija sosednjih regij možganov lahko ponudi tudi možnosti za odložitev nadaljnjega upadanja, ki ga povzroča bolezen.
Tri tedne so raziskovalci udeležencem pomagali izbrati pomembne pesmi ter bolnika in negovalca usposabljali za uporabo prenosnega medijskega predvajalnika, v katerega so naložili zbirko glasbe, ki so jo izbrali sami.
"Ko damo bolnikom z demenco slušalke in jim predvajamo znano glasbo, oživijo," je dejal Jace King, podiplomski študent v Laboratoriju za možgansko omrežje in prvi avtor članka. "Glasba je kot sidro, ki bolnika prizemlji nazaj v realnost."
S funkcionalno magnetno resonanco so raziskovalci pri bolnikih slikali področja možganov, ki so se osvetlila, ko so poslušali 20-sekundne posnetke glasbe v primerjavi s tišino. Raziskovalci so predvajali osem posnetkov glasbe iz bolnikove glasbene zbirke, osem posnetkov iste glasbe, predvajane v obratni smeri, in osem blokov tišine. Raziskovalci so primerjali slike z vsakega skeniranja.
Raziskovalci so ugotovili, da glasba aktivira možgane in povzroči komunikacijo celotnih regij. Ob poslušanju osebnega soundtracka so vizualno omrežje, omrežje salience, izvršilno omrežje ter pari cerebelarnega in kortikocerebelarnega omrežja pokazali bistveno večjo funkcionalno povezanost.
"To so objektivni dokazi iz slikanja možganov, ki kažejo, da je osebno pomembna glasba alternativni način komunikacije z bolniki z Alzheimerjevo boleznijo," je dejal Norman Foster, dr. med., direktor Centra za oskrbo Alzheimerjeve bolezni pri U of U Health in glavni avtor prispevka. "Ko bolezen napreduje, so poti jezikovnega in vizualnega spomina že zgodaj poškodovane, vendar lahko prilagojeni glasbeni programi aktivirajo možgane, zlasti pri bolnikih, ki izgubljajo stik z okoljem."
Vendar ti rezultati nikakor niso dokončni. Raziskovalci opozarjajo na majhnost vzorca (17 udeležencev) v tej študiji. Poleg tega je študija vključevala le eno slikanje za vsakega bolnika. Še vedno ni jasno, ali učinki, ugotovljeni v tej študiji, trajajo dlje kot do kratkega obdobja stimulacije ali pa se zaradi sprememb v nevronski aktivaciji in povezanosti dolgoročno izboljšajo druga področja spomina ali razpoloženja.
"V naši družbi se število diagnoz demence povečuje in maksimalno obremenjuje vire," je dejal Anderson. "Nihče ne pravi, da bo glasba ozdravila Alzheimerjevo bolezen, lahko pa bi simptome naredila bolj obvladljive, zmanjšala stroške oskrbe in izboljšala kakovost bolnikovega življenja."
Vir zgodbe:
Materiali ki ga zagotavlja Univerza v Utahu Zdravje.