Vir: ANU
Več magnezija v vsakodnevni prehrani vodi k boljšemu zdravju možganov v starosti, ugotavljajo znanstveniki iz Laboratorija za nevroopazovanje in možgane na Avstralski nacionalni univerzi (ANU).
Raziskovalci pravijo, da bi lahko povečan vnos živil, bogatih z magnezijem, kot so špinača in oreščki, pomagal zmanjšati tveganje za demenco, ki je drugi najpogostejši vzrok smrti v Avstraliji in sedmi največji morilec na svetu.
Študija, v kateri je sodelovalo več kot 6 000 kognitivno zdravih udeležencev iz Združenega kraljestva, starih od 40 do 73 let, je pokazala, da imajo ljudje, ki vsak dan zaužijejo več kot 550 miligramov magnezija, do 55. leta starosti približno eno leto mlajše možgane kot tisti, ki običajno zaužijejo približno 350 miligramov magnezija na dan.
"Naša študija kaže, da bi 41-odstotno povečanje vnosa magnezija lahko povzročilo manjše starostno krčenje možganov, kar je povezano z boljšo kognitivno funkcijo in manjšim tveganjem ali odloženim pojavom demence v poznejšem življenjskem obdobju," je povedala glavna avtorica in doktorica znanosti Khawlah Alateeq iz Nacionalnega centra za epidemiologijo in zdravje prebivalstva ANU.
"Ta raziskava poudarja potencialne koristi prehrane z veliko magnezija in njegovo vlogo pri spodbujanju dobrega zdravja možganov."
Po pričakovanjih se bo število ljudi po svetu, pri katerih bo diagnosticirana demenca, več kot podvojilo s 57,4 milijona leta 2019 na 152,8 milijona leta 2050, kar bo še bolj obremenilo zdravstvene in socialne službe ter svetovno gospodarstvo.
"Ker za demenco ni zdravila, razvoj farmakološkega zdravljenja pa je bil v zadnjih 30 letih neuspešen, je bilo predlagano, da se večja pozornost usmeri v preprečevanje," je dejala soavtorica študije Dr. Erin Walsh, ki je prav tako iz univerze ANU.
"Naša raziskava bi lahko bila podlaga za razvoj javnozdravstvenih ukrepov za spodbujanje zdravega staranja možganov s prehranskimi strategijami."
Raziskovalci pravijo, da lahko večji vnos magnezija v prehrani v mlajših letih varuje pred nevrodegenerativnimi boleznimi in upadom kognitivnih sposobnosti do 40. leta starosti.
"Študija kaže, da lahko večji vnos magnezija s hrano prispeva k nevroprotekciji že v zgodnejših fazah staranja, preventivni učinki pa se lahko začnejo v 40. letih ali celo prej," je dejala Alateeqova.
"To pomeni, da bi morali biti ljudje vseh starosti bolj pozorni na vnos magnezija.
"Ugotovili smo tudi, da nevroprotektivni učinki večje količine magnezija v prehrani bolj koristijo ženskam kot moškim in bolj ženskam po menopavzi kot ženskam pred menopavzo, čeprav je to morda posledica protivnetnega učinka magnezija."
Udeleženci so v 16 mesecih petkrat izpolnili spletni vprašalnik. Odgovori so bili uporabljeni za izračun dnevnega vnosa magnezija pri udeležencih in so temeljili na 200 različnih živilih z različno velikimi porcijami.
Ekipa ANU se je osredotočila na živila, bogata z magnezijem, kot so zelenolistna zelenjava, stročnice, oreščki, semena in polnozrnata žita, da bi zagotovila povprečno oceno vnosa magnezija v prehrani udeležencev.
O tej novici o prehrani in raziskavah o demenci
Avtor: Urad za stike z javnostmi
Vir: ANU
Kontaktna oseba: Urad za stike z javnostmi - ANU
Slika: Slika je v javni domeni
Izvirna raziskava: Odprti dostop.
"Uživanje magnezija v prehrani je povezano z večjim obsegom možganov in manjšimi lezijami bele snovi, pri čemer so opazne razlike med spoloma", ki ga je napisal Khawlah Alateeq in drugi. European Journal of Nutrition
Povzetek
Uživanje magnezija v prehrani je povezano z večjim obsegom možganov in manjšimi lezijami bele snovi, pri čemer so opazne razlike med spoloma
Namen
Preučiti povezavo med vnosom magnezija (Mg) s hrano ter obsegom možganov in lezijami bele snovi (WML) v srednji in zgodnji starosti.
Metode
Udeleženci (stari 40-73 let) iz UK Biobanke (n= 6001), ki so bili vključeni in stratificirani glede na spol. Mg v prehrani je bil izmerjen s spletnim računalniškim vprašalnikom za 24-urni odpoklic, s katerim je bil ocenjen dnevni vnos Mg. Izvedena je bila analiza latentnih razredov in hierarhični linearni regresijski modeli, da bi raziskali povezavo med izhodiščnim prehranskim Mg, trajektorijami Mg ter možganskimi volumni in WML. Raziskane so bile tudi povezave med izhodiščnim Mg in izhodiščnimi merami krvnega tlaka (KT) ter izhodiščnim Mg, trajektorijami Mg in spremembami KT (med izhodiščem in valom 2), da bi ocenili, ali KT posreduje povezavo med vnosom Mg in zdravjem možganov. Vse analize so nadzorovale zdravstvene in socialno-demografske kovariate. Raziskane so bile tudi možne interakcije med menopavznim statusom in trajektorijami Mg pri napovedovanju obsega možganov in WML.
Rezultati
V povprečju je bil večji izhodiščni vnos Mg s hrano povezan z večjim obsegom možganov (siva snov [GM]: 0,001% [SE = 0,0003]; levi hipokampus [LHC]: 0,0013% [SE = 0,0006]; in desni hipokampus [RHC]: 0,0023% [SE = 0,0006]) pri moških in ženskah. Analiza latentnih razredov vnosa Mg je pokazala tri razrede: "z visokim zmanjšanjem" (moški = 3,2%, ženske = 1,9%), "z nizkim povečanjem" (moški = 1,09%, ženske = 1,62%) in "stabilno normalen" (moški = 95,71%, ženske = 96,51%). Pri ženskah je bila le trajektorija "visoko upadanje" pomembno povezana z večjimi možganskimi volumni (GM: 1,17%, [SE = 0,58]; in RHC: 2,79% [SE = 1,11]) v primerjavi z "normalno stabilno", trajektorija "nizko naraščanje" pa je bila povezana z manjšimi možganskimi volumni (GM:- 1,67%, [SE = 0,30]; bela snov [WM]:- 0,851 TP6T [SE = 0,42]; LHC:- 2,43% [SE = 0,59]; in RHC:- 1,50% [SE = 0,57]) in večje WML (1,6% [SE = 0,53]). Povezave med Mg in merami krvnega tlaka so bile večinoma nepomembne. Poleg tega se zdi, da je opaženi nevroprotektivni učinek večjega vnosa Mg v prehrani na trajektoriji "visokega zniževanja" večji pri ženskah po menopavzi kot pred menopavzo.
Sklepi
Večji vnos Mg s hrano je povezan z boljšim zdravjem možganov v splošni populaciji, zlasti pri ženskah.
